Ustanavljanje različnih zadrug
Uspehi prvih organiziranih kmetov zadružnikov in zadrug so bili kmalu
zapaženi tudi širše in kot takšni dobra vzpodbuda za ustanavljanje novih tudi nekmetijskih zadrug in društev: nabavno-prodajne zadruge, čebelarsko in sadjarsko društvo, zadružna hranilnica itd. Dejavnosti so bile sicer različne, cilji pa skupni. Aktivni niso bili samo kmetje omenjenega področja, temveč tudi slemenski kmetje s svojo Živinorejsko zadrugo in Dolenjevaščani, ti so imeli tudi svojo mlekarno.
Po II. svetovni vojni
Med II. svetovno vojno je bila aktivnost zadružništva v večini prekinjena,
delovala je v okrnjenem obsegu le Zadruga v Ribnici. Povojni čas pa je postavil pred zadružništvo nove naloge, tako da so se začele že v prvem letu ustanavljati nove zadruge pod imenom »Naproza« (nabavnoprodajna zadruga v Ribnici in Sodražici), oživljati so pričele živinorejske zadruge, ustanavljale so se nove kmetijsko obdelovalno zadruge (KOZ – e), potrošniške zadruge in zadruge za domačo obrt, na žalost, ob veliki prisotnosti politike, v cilju kolektivizacije in socializacije vasi, kjer je prostovoljnost kot temeljno zadružno pravilo izgubilo svoj pravi pomen, to je rodilo pri mnogih kmetih odpor, katerega je sem in tja čutiti še danes, ko se omenja beseda ZADRUGA.
Gradnja domov za dejavnosti zadruge
Preko zadružne organiziranosti je tja do prvih 60 – tih let v Ribnici prešlo večino gospodarskih dejavnosti iz zasebnega v družbeni sektor. V zadrugi je bila gradbena obnova, gozdarstvo, lesarstvo, kovinska industrija, trgovina,
gostinstvo, obrtne delavnice in še kaj. V povojnem obdobju, 50 leta, so se gradili zadružni domovi predvsem za dejavnosti zadrug pa tudi za najrazličnejše družbene dejavnosti. V Sodražici in Ribnici sta se gradila zadružna domova delno tudi z udarniškim delom članov v letih 1954 do 1956. Slavnostna otvoritev Zadružnega doma v Ribnici je bila 29.11.1956
Določeno obdobje sta imeli ribniška Zadruga na Ugarju, sodraška pa na Pesku lastno kmetijsko proizvodno, ribniška je imela tudi vrtnarijo. V Sodražici je bila kmetijska proizvodnja ukinjena že v 60. letih, v Ribnici, pa v letu 1975, ko so bili izhlevljeni zadnji goveji pitanci.
Močna strojna služba
Zaradi potreb lastne kmetijske proizvodnje je imela zadruga precej močno
strojno službo s kmetijsko mehanizacijo in mehanično delavnico, v prvi vrsti za lastne potrebe pa tudi za opravljanje storitev tako kmetijske kot prevozniške, sprva s traktorji kasneje tudi s kamioni. Še posebej v zgodnjih 60., ko so prišle prve ročne motorne kosilnice je z njimi zadruga opravljala za kmete košnjo. Vseskozi so zadruge za opravljanje storitev imele mlatilnice, kajti kmetje so za svoje potrebe sejali veliko krušnih in še več krmnih žit, zadruga je za njih opravljala storitev najprej samo z mlatilnicami kasneje pa tudi s kombajni s katerimi je prišla direktno na kmetovo dvorišče ali njivo. Prav mlačev z mlatilnicami je bila od vseh strojnih uslug za kmete ohranjena naj dalj, tja do prve polovice 80-tih let.
Razvoj prevozništva
Iz kmetijskega strojnega parka se je v 60 – tih razvila močna prevozniška
dejavnost z lastnimi in kasneje tudi najetimi kamioni za potrebe predvsem
ribniškega gospodarstva še posebej Inlesa, z najetimi kamioni pa tudi za potrebe ostalega dela Slovenje. Ta dejavnost se je ohranila do slovenske osamosvojitve in je predstavljala pomemben delež v prihodku še bolj pa v čistem dohodku zadruge. Po navedenem datumu pa ima zadruga le še prevoz za lastne potrebe predvsem z lahkimi tovornimi vozili. V 80.letih je bila za potrebe prevozniške dejavnosti ponovno aktivirana mehanična delavnica, v prostorih nekdanje destilarne eteričnih olj, ki je delovala tudi za zunanje naročnike vse do ukinitve prevozniške dejavnosti leta 1992. Ti prostori so bili nato preurejeni v skladišče repromateriala za kmetijstvo in zbiralnico mleka za področje Dolenje vasi, Rakitnice, Lipovca in Prigorice. Svojemu namenu so služili vse do leta 1999, ko so bili zamenjani z nadomestnim prostori na ugodnejši lokaciji v Ribnici, v nekdanji vojašnici.
Zadruge na področjih kakršno je ribniško, z omejenimi naravnimi danostmi, so se morale zaradi svojega obstoja spoprijeti z različnimi panogami oziroma dejavnostmi, saj specializirane zadruge ne bi preživele, poleg močne odkupne usmerjenosti na področju mleka, pitanih govedi – te tudi v kooperacijski reji, plemenskih živali, v določenem obdobju je bil tudi obsežen odkup prašičev, odkup izdelkov iz dopolnilne dejavnosti, izdelkov iz lesa – embalaže, drobnih suhorobarskih izdelkov, odkup lesa, smrečja saj je imela zadruga proizvodnjo eteričnih olj v Sodražici (prostori sedanje občine) in Dolenji vasi, (sedanji prostori gradbenega podjetja Grafit), v Dolenji vasi je bila proizvodnja eteričnih olj smreke in jelke vse do poznih 70-tih let. Zadruga je imela skoraj ves povojni čas tudi močno maloprodajno trgovino z izjemo krajšega obdobja, ko so bile trgovine verjetno tudi zaradi takratne politične volje pod Trgovskim podjetjem.
Povojno obdobje je bilo tudi obdobje nenehnih sprememb in reorganizacij,
mnogokrat tudi vsiljenih, kar pomeni po drugi strani, da je zadružništvo živa tvorba, ki se nenehno spreminja in dopolnjuje. To je tudi pravilno kajti tudi ta organiziranost in dejavnost mora sprejemati izzive novega časa in jo ni mogoče »ukalupit« v zakone iz preteklosti, kajti takšen način omejuje razvoj zadružništva na Slovenskem, da bi lahko enakopravno stopalo ob boku evropskega zadružništva.
Zapisal: direktor Pirc Miroslav, univ. dipl.ing.agr., Avgust 2009
Poglejte tudi: 111 letnica zadružništva zadružništva Zadruge Ribnica – I. del
