Septembra lani je FAO predstavil letno Poročilo o stanju prehranske varnosti v svetu za leto 2018. Ključna ugotovitev je, da je bilo lani 821 milijonov lačnih in kronično podhranjenih prebivalcev (kar je vsak 9. zemljan) ter da število lačnih narašča že tretje leto zapovrstjo (iz 785 mio v letu 2015, na 804 mio v letu 2016). Stanje se slabša predvsem v Južni Ameriki in Afriki, napredek pri odpravi podhranjenosti v Aziji pa je bistveno upočasnjen. 151 milijonov otrok pod 5. letom starosti (22%) je shiranih, 50 milijonov otrok pod 5. letom starosti zaostaja v telesnem razvoju.

Na drugi strani pa je zaskrbljujoč trend naraščanja prekomerno težkih in debelih prebivalcev – v letu 2017 je bilo takšnih več kot 672 milijonov. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v Severni Ameriki, vendar je tudi v Afriki in Aziji, kjer je bil ta delež najnižji, opaziti trend naraščanja. 38 milijonov otrok pod 5 letom starosti je predebelih (med njimi je 25% afriških in 46 azijskih otrok). Prekomerna teža in debelost pomenita večje tveganje za nenalezljive (kronične) bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, infarkt in nekatere vrste raka. Zaznan je tudi zaskrbljujoč trend naraščanja slabokrvnosti pri ženskah v reproduktivni dobi (vsaka 3. je slabokrvna).

Med vzroki za takšno stanje je predvsem povečana negotovost preskrbe hrane ter (ne)dostopnost kakovostne in raznolike prehrane. Na takšno stanje vplivajo različni dejavniki, so v ospredju podnebne spremembe, sledijo pa vpliv oboroženih konfliktov in vojn. Spreminjanje podnebja in s tem povezani ekstremi so med ključnimi dejavniki naraščanja lakote in kriz preskrbe s hrano (v vseh njenih 4 dimenzijah – razpoložljivosti, dostopa, porabe in stabilnosti). Najbolj revni predeli sveta so tudi med najbolj prizadetimi. Zato je potrebno vložiti vse napore v krepitev odpornosti in boljše prilagajanje na podnebne spremembe.

Vlaganje v kmetijstvo in razvoj podeželja ustvarja boljše pogoje za delo in preživetje ljudi na podeželju, še posebno mladih. Z razvojem podeželja se ustvarjajo pogoji za boljšo preskrbo s hrano, večjo odpornost na krize, socialno varnost, zmanjšanje konfliktov za uporabo naravnih virov ter rešitve za degradacijo okolja in podnebne spremembe.

Tudi slovenska kmetijska politika stremi k razvoju podeželja ter trajnostnemu kmetijstvu. Posebno pozornost tako namenjamo prehranski varnosti in odpravljanju revščine z ostalimi komponentami trajnostnega razvoja, ob upoštevanju vidika trajnostnega upravljanja z naravnimi viri ter varovanja okolja. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta prioriteti skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike.

Pomemben korak k osveščanju potrošnikov o pomenu lokalno pridelane in predelane hrane so izvedli pridelovalci in predelovalci slovenske hrane, ki skupaj z MKGP sofinancirajo promocijo po zakonu o promociji. Kakovostne slovenske mlečne in mesne proizvode, od letos pa tudi sadje, certificirajo in označujejo z znakom Izbrana kakovost Slovenija.

Spodbujanje uživanja lokalne hrane ter s tem lokalne trajnostne oskrbe se med drugim izvaja tudi preko dneva slovenske hrane ter projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (vsako leto tretji petek v novembru, letos petek, 16. 11.) ter ukrepa Shema šolskega sadja (SŠS) in zelenjave.

Začetki obeleževanja svetovnega dne hrane segajo v leto 1979, ko je Generalna konferenca FAO sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za  svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen torej ozaveščanju o pomenu hrane temeljne človekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika, kot celotne družbe. 16. oktober sovpada tudi z ustanovitvijo FAO, leta 1945.

Vir: MKGP.

Vir fotografij: Unsplash.